V spokojni pokrajini slovaške regije Gemer na odkritje čaka skriti dragulj: srednjeveška cerkev v vasici Kameňany. Ta izjemna arhitekturna znamenitost, s čudovitimi freskami in bogato zgodovino, je očarala srca lokalnih skupnosti in ljubiteljev kulturne dediščine. V zadnjih letih se je skupina predanih prostovoljcev in strokovnjakov podala na misijo oživitve tega zgodovinskega kraja, da bi zagotovili njegovo ohranitev za prihodnje generacije.
Majhna vas pod pobočji ene od kraških planjav Slovaške, stran od glavnih cest, je bila nekoč veličastni sedež družine Bubek. Pravzaprav je ena najstarejših vasi v celotni regiji Gemer. O nejni bogati zgodovini še danes priča masivna Evangeličanska srednjeveška cerkev, ki stoji na griču sredi vasi. Skupaj z drugimi zgodovinskimi zgradbami, kot sta nekdanja evangeličanska šola in opuščeni župnijski dom z zemljiščem, tvorijo obsežno središče vasi. Okrog območja cerkve vodi cesta, v bližini pa stojijo večinoma zgodovinsko zasnovane družinske hiše, od katerih so nekatere v slabem stanju ali celo delno porušene.
Kulturne in umetniške vrednosti same cerkve presegajo meje regij Gemer in Malohont, saj predstavljajo najpomembnejšo sestavino predstavitve cerkve obiskovalcem. Leta 2022 je bil cikel fresk iz vasice Kameňany, skupaj z 11 drugimi cerkvami iz regije, odlikovan z Znakom evropske dediščine. To priznanje se podeljuje na podlagi skupne zgodbe večih evropskih kultur. Na Gotski poti (torej tudi v vasici Kameňany) so se v srednjem veku prepletale zgodbe madžarskih kraljev, plemstva, nemških rudarjev in italijanske umetnosti (zlasti stenke poslikave). Ohranjen fragment fresk iz 14. stoletja v notranjosti cerkve namiguje, da je bila vasica Kameňany nekoč pomembno in premožno naselje. Bližnje vasi so imele bogate zaloge rude, pridobljeno železo pa so predelovali v talilnicah. V poznejšem obdobju je bila vasica Kameňany, podobno kot bližnja Ratková, središče rokodelcev. Konec 16. stoletja so Kameňany, tako kot večina občin v Gemeru, sprejeli ideje reformacije in cerkev še danes pripada Evangeličanski cerkvi.
Cerkev stoji na temeljih starejše zgradbe iz 13. stoletja, ima polkrožno apsido, dodan južni stolp in severno zakristijo. Nekateri strokovnjaki so domnevali, da je bila apsida prvotno del velike romanske rotunde, a so arhitekturne in zgodovinske raziskave to teorijo ovrgle. Današnji videz cerkve je rezultat prenove v 17. in 18. stoletju, ko so obokali ladjo, zgradili opečni emporij in dodali južni stolp; odprtine oken so bile spremenjene v duhu baroka in klasicizma. Okrog leta 1800 so na vzhodu cerkvenega območja zgradili ločen pozno baročni zvonik iz opeke. Notranje freske so nedvomno najdragocenejši umetniški del cerkve. Stenske poslikave cerkve izvirajo iz sredine 14. in 15. stoletja. Na emporiju na severni strani ladje najdemo fresko sv. Ane Samotne (Metercia) z Devico Marijo in Jezusom. Na tej steni je tudi precej redek prizor vnebovzetja Marije Magdalene ter prizor čaščenja treh kraljev. Monumentalne freske v prezbiteriju so predstavljene po zaključeni obnovi. Na osrednjem pasu so podobe apostolov, v prostoru za oltarjem pa se izmenjujejo podobe madžarskih kraljev sv. Ladislava in sv. Štefana ter kneza sv. Imricha. Posebno dragocen element cerkve so t. i. pastiglije, reliefne obdelave nimbov. Obnova je razkrila tudi sliko v prezbiteriju, ki prikazuje tri škofe. Na mestu njihovih oči so vidne t. i. magične vdolbine, kar je dokaz starodavnega običaja zbiranja sakralnih snovi, za katere so verjeli, da imajo magično moč.
Obnovo notranjih sten cerkve že več let sistematično izvajajo strokovni restavratorji, vendar smo se med obiski zanimali tudi za okolico cerkve. Območje ima nepravilno ovalno obliko in je obdano z že načetim obzidjem, ki ima tri zgodovinske vhode s stopniščem. Okolica cerkve je bila razglašena za samostojen nacionalni kulturni spomenik. Predmet zaščite sta urejen sadovnjak in cerkveno pokopališče (arheološko najdišče), ki skupaj z evangeličansko cerkvijo in njenim zvonikom tvorita enotno območje.
Ideja, da bi v sodelovanju z domačini uredili okolico in zasadili zelenje, se nam je porodila že pred časom, uspelo pa nam je zahvaljujoč projektu RE:. Cerkev in njena okolica sta naravno središče vasi, vendar lokalna skupnost, od katere le majhen del redno sodeluje v cerkvenem življenju, ni čutila potrebe, da bi se zanimala za to območje. Želeli smo spremeniti ta odnos, saj brez domačinov ni mogoče ohraniti zadovoljivega stanja okolice cerkve, niti za obiskovalce.
Pri načrtovanju posegov smo se posvetovali z varuhi dediščine in v prvi fazi projekta pripravili Priročnik za obnovo središča vasice Kameňany. Ta dokument je služil kot osnova pri naših pogovorih z oblastmi, lastnikom cerkve in občinskim vodstvom. Poleg načrta del na območju smo predvideli tudi dolgoročni načrt za skrb za zelenje in druge elemente okoli cerkve s strani lokalne skupnosti. Po tehtanju vseh možnosti smo se odločili za štiri dejavnosti, ki so prinesle pomembne izboljšave kakovosti območja in ponudile priložnost za povezovanje prostovoljcev, lokalnih prebivalcev in strokovnjakov. Delavnica je potekala od 23. do 25. maja 2024 v vasici Kameňany, kjer se je zbralo več kot 40 ljudi. Skupaj smo izvedli naslednje dejavnosti:
1) Zemeljska dela in vrtnarjenje – neposredna okolica cerkve je bila deležna manjših, a pomembnih prilagoditev. Poskrbeli smo za klasična zemeljska dela, kot so izravnava tal ali čiščenje zgodovinskih zamašenih odtokov vode s privzdignjenega območja. Oblikovanje in obnova stare cvetlične grede je potekala pod vodstvom krajinske arhitektke Mihaele. Uporabili smo trajnice, primerne za toplo in suho okolje, saj se greda nahaja tik ob južni steni cerkve, kjer poleti večji del dneva sije sonce. Drugi poseg je bila priprava tal in setev travniških cvetlic pred cerkvijo.
2) Skrb za drevesa – ob izgradnji cerkve je bila verjetno okolica le travnata površina brez dreves. Kasnejše spremembe so morda dodale drevesa okoli notranjega oboda območja. V 19. stoletju so okoli cerkve posadili lipe, ki so bile pred kratkim odstranjene zaradi bolezni. Zato smo se odločili, da nazaj posadimo vsaj eno lipo, kot tradicionalno drevo za regijo. Dva druga drevesa na zunanji strani obzidja sta potrebovala nujno strokovno obdelavo. Arborist Marek je predstavil poseg in teoretično razlago za udeležence.
3) Apneni ometi – dejavnost, ki je pritegnila največ zanimanja. Na zadnji strani starega župnišča ob cerkvi je bila lopa, ki je bila idealen objekt za delo z apnenim ometom. Zaradi zakonodajnih omejitev nismo smeli popravljati ometa na cerkvi, saj gre za nacionalni spomenik. Naučili smo se gasiti apno po tradicionalni hitri metodi brez dostopa zraka in pripraviti apneni omet z domačimi materiali. Vrhunec je bilo usposabljanje restavratorja Juraja in praktičen preizkus nanašanja ometa z različnimi tehnikami prakticiranimi glede na zgodovinsko obdobje – apneni ometi gotike, renesanse in baroka.
4) Obnova pohištva – obnovili smo leseno pohištvo, ki ni bilo v uporabi in smo ga našli v vasi. Natančneje, šlo je za razpadajoča vrata, stara več kot sto let, ki smo jih mehansko očistili starih slojev barve in zaščitili z lanenim oljem. Po tej obnovi so vrata našla svoje novo mesto v graščini blizu Jelšave, kjer dela tudi naša zadnja predavateljica, Vierka.
Prostovoljci iz treh držav, skupaj s strokovnjaki in lokalno skupnostjo, so imeli priložnost, da razširijo svoja obzorja, spoznajo drugačne svetove in stopijo izven cone udobja. Kljub vsem razlikam in jezikovni pregradi je povezovanje teh različnih svetov uspelo nad vsemi pričakovanji prav tu v Kameňanyju, ki je po zaslugi svoje kulturne dediščine ponovno oživel. Že med delavnico so bila vzpostavljena lokalna partnerstva in medsebojni dogovori o nadaljnji pomoči pri lokalnih dejavnostih in skrbi za skupno lastnino.
